7DNI - sreda, 14. januar 2009
starševstvo plus
Hčerki in jaz smo družina
In enostarševske družine tudi niso razpadla družine. Vsakič, ko slišim ta dva stavka, me zmrazi. Dejstvo namreč je, da enostarševske družine obstajamo od vedno, le da je bil prej nastanek zanje drugačen - smrt zakonca ali njegov odhod iz družine. Niso pa bile enostarševske družine problem, kajti če bi bile, bi ga bilo potrebno reševati, torej odpravljati, in ne sprejemati, kar počne družba. In tudi zato bi se morali tisti, ki se podajajo v pogovore o enostarševskih družinah, večkrat ugrizniti v jezik, preden rečejo kaj takega. Z razvezo in razpadom izvenzakonske zveze ne razpade tudi družina. Le ta ne razpade niti s smrtjo zakonca, pa tudi takrat ne, ko bodoča mama že v nosečnosti ostane sama z otrokom. Družina se preoblikuje, iz dvostarševske nastane enostarševska ali pa je taka že v začetku. Kakšen razpad ... Kaj pa smo potem jaz in moji hčeri, če ne družina? Kaj pa je moja prijateljica vdova s svojim sinom, če ne družina? Razpade ali prekine se zakonska in izvenzakonska partnerska zveza, ne pa družina. In otroci niso partnerji. Družine razpadejo iz povsem drugih razlogov in takrat res razpadejo oz. se končajo in niso več družina, ker otroci ne živijo več s starši.
Tematika enostarševskih družin je zelo obsežna, kompleksna in v naši družbi vedno bolj prisotna. Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 je bilo od približno 428.000 vseh družin 140.000 enostarševskih. Nekateri boste rekli, da so vmes tudi take, ki se samo delajo, da so enostarševske. So, seveda so, ampak tudi med dvostarševskimi so take, ki to samo blefirajo, pa slednje ljudi ne motijo. Sama kvazi enostarševskih družin ne poznam, sem pa naredila domačo nalogo iz zakonodaje in vem, da kakšnih strašnih bonusov enostarševske družine nimamo, da bi se zaradi tega splačalo parom blefirati. Deset odstotkov višji otroški dodatek in mogoče prednost pri vpisu v vrtec niso zadosten razlog. Sama imam obe hčeri v osnovni šoli pa v devetih letih nisem doživela, da bi zato, ker sem enostarševska družina imela kakšno prednost ali subvencijo.
Zanimivo je, da v družbi prevladuje mnenje, da so vse enostarševske družine posledica razveze in razpada izvenzakonske zveze. To ni res. Med njimi so tudi vdove/vdovci, ki, vsaj tisti, ki nimajo pokojnine po umrlem zakoncu, živijo zelo slabo. Med njimi so tudi matere, katerih partnerji so poniknili potem, ko so izvedeli, da so zaplodili otroka. In tudi zato je govorjenje javnosti, da so enostarševske družine izključna posledica razveze zavajajoče in diskriminatorne do vseh drugih enostarševskih družin. Žal je tako, da se preveč ljudi ukvarja s to tematiko, ki ji pravijo problematika, pa nimajo osnovnega znanja o njej oziroma so do nje negativno naravnani. Če je bivši minister g. Bručan dejal, da smo enostarševske družine problem, se potem lahko oprosti vsem tistim novinarjem, strokovnjakom in drugim, ki mislijo podobno? Nikakor ne.
Kako široka je tematika enostarševskih družin, je razvidno iz predloga Družinskega zakonika, ki leži zaprašen nekje v predalu. Nekaj malega te širine je v ZZZDR-ju, ZIZ-ju, ZJSRS-ju, celo v KZ je nekaj malega o tej temi zapisanega in še kje. Tematika obsega samo razvezo in ureditev premoženja po razvezi/razpadu izvenzakonske zveze, odločanje o skupnih otrocih skrbništvo, stiki, preživnina, da o čustvenih šokih sploh ne govorimo in šoke doživljajo tudi tisti zakonci in otroci, katerih drugi starš je umrl. V to tematiko spadajo teme o mačehah in očimih oziroma o odnosih otrok do novih partnerjev svojih staršev, ureditev stikov z drugimi sorodniki, tožbe za preživnine, družinske pokojnine in skrb za otrokovo premoženje v primeru smrti enega od staršev. Skratka tematika je sila pestra in ji velja nameniti več pozornosti, predvsem pa spoštljivega govorjenja.
Katarina Žarki