7DNI - sreda, 16. junij 2010

pomagajmo

"Nikoli več nisem sama"

Po letu dni, odkar sta, tudi z našo in vašo pomočjo, Mirica in Stojan dobila psički pomočnici, je na vrsti nova akcija "Z malo dobrote do sreče na vrvici". Nedeljski Tačkov tek, svojevrstno druženje psov in njihovih lastnikov, z zbranimi sredstvi pomaga nekomu do prijatelja, družabnika in pomočnika z repom.

Izraz pasja vročina v Mestnem parku Maribor je v nedeljo dopoldan dobil drug pomen. Lajež, veselo mahanje z repi, najmanjši so se podili pod nogami tistim malo večjim, vsi pa so vodili lastnike na vrvici. Roko na srce, tako so se obnašali tisti bolj razvajeni, tisti s poslanstvom in službo, so vse to opazovali malo zviška. Čeprav je tudi njih kdaj pa kdaj zaneslo. Na primer takrat, ko sta se srečali Kira in Eli, sicer popolnoma resni psički pomočnici, je prevladalo veselje. Pa tudi lastnika Mirica in Stojan (o njiju smo veliko pisali lani, ko ste pomagali pri zbiranju sredstev za šolanje psičk) sta se razveselila. Nenazadnje bo Tačkov tek pomagal še komu. Z malo dobrote do sreče na vrvici.

Nedeljsko druženje psov in njihovih lastnikov, ki ga je že drugič v Mariboru priredila Mihaela Margan, je bilo v celoti posvečeno dobrodelnosti, ki v družbi kosmatih, slinastih in nekoliko evforičnih štirinožcev pride še prej na plan. In tako je bilo tudi v nedeljo. Mihaela Margan, organizatorica teka: "Prišlo je 119 kužkov, zbrali pa smo več kot 2500 evrov. Denar je v celoti namenjen društvoma Canis in Reps, kjer šolajo pse pomočnike. K sreči je vreme vzdržalo in tek je bil popoln uspeh!"

In res: vreme je bilo kot naročeno, tudi vročina ni motila pravzaprav nikogar, če pa bi, sta udeležence teka budno spremljala dva: veterinar pse in njihove lastnike reševalec motorist. A njunih storitev ni potreboval nihče, niti najstarejši udeleženec Tačkovega teka višavski terier Alenke Tetičkovič, ki je s 17-imi leti zmagal v kategoriji najstarejši Taček.

A zdaj je na vrsti še težji del dobrodelnega poslanstva. Izbira človeka, ki bo dobil psa pomočnika, kar je vse prej kot lahka odločitev. Sredstev je namreč vedno premalo, da bi lahko pomagali vsem, pa tudi človek, ki dobi štirinožnega družabnika, mora dokazati, da si ga zasluži. Izšolanih psov se pač ne deli "kar tako". Darinka Lečnik Urbancl, vodilna sila društva Canis: "Nismo se še odločili, ali bomo psa podarili slepi ali gibalno ovirani osebi, vse je odvisno od tega, koliko denarja bomo zbrali, in od tega, ali bo zavod odobril sredstva za šolanje psa za slepo osebo. Veliko pa je odvisno tudi od kandidata, kajti tudi kandidati morajo biti iz pravega testa. Je pa ta izbira zelo težka, ne moremo ustreči vsem, več bomo vedeli jeseni. Psičko pa že imamo, ime ji je Kiara."

Ljubkovanje prepovedano

Za zdaj je Kiara še brezskrbna psička, a čez leto ali dve bo podobno resna kot Eli, ki ponosno stoji ob vozičku Mirice Ačko. Skoraj leto sta že skupaj in Mirica pravi, da je psička izpolnila vsa pričakovanja: "V nekaterih stvareh jih je celo presegla. Tudi ko sem sama, pravzaprav nisem več sama in to je res dober občutek. Potem so tukaj še take malenkosti: če mi kaj pade na tla, mi ni treba več čakati dve uri, da kdo pride in mi stvar pobere. Je pa tudi to, da lahko hodi z menoj povsod in na nek način so se tudi ljudje začeli obračati tako, da ne vidijo najprej mene in mojega vozička, ampak vidijo njo."

Je pa pes v sicer kosmatincem naklonjeni družbi tudi magnet za navdušene ljubitelje živali. A pes pomočnik ni hišni ljubljenček, je delavec s polnim delovnim časom in čohljanje neznancev je za delovni proces precej moteče. "Kljub velikemu napisu in nalepki moram to še vedno razlagati, morda bo s tem, ko bo več teh psov, tudi to ljudem malo bolj logično," pravi Mirica. Torej, če srečate psa pomočnika, nikar mu ne izkazujte svoje naklonjenosti, četudi še tako veselo maha z repom. Tisti, kateremu štirinožec pomaga, prav gotovo ne bo navdušen. Tudi zaradi tega, ker se že tako srečuje s kupom drugih težav. Tako se Mirici namreč še vedno dogaja, da je v kak prostor psom vstop prepovedan in nekaterim pač ni jasno, da Eli ni kak nevzgojen scrkljanček, ampak pes s poslanstvom. A Mirica ima tudi za take učinkovito streznitev: "Razen manjših opozoril kakšnih varnostnikov, češ da ne smeva vstopiti v kak prostor, in to kljub temu, da pes nosi prepoznavni plašček, ni bilo hujšega. In po nekaj takih dogodkih nosim s seboj kar "sprintan" zakon in jim ga pokažem. Pogledajo ga in lahko grem svojo pot naprej," se smeji dekle na vozičku.

In svojo pot so odšli tudi udeleženci Tačkovega teka. Z občutkom, da so storili nekaj dobrega in pomagali nekomu do sreče, ki jo oni že imajo - do sreče na vrvici.



V humanitarni akciji Z MALO DOBROTE DO SREČE NA VRVICI zbiramo sredstva za vzpostavitev prvega centra za šolanje psov vodičev in psov pomočnikov v Sloveniji. V tej vseslovenski akciji, katere cilj je pridobiti in usposobiti psa vodiča ali psa pomočnika osebI, ki takega psa potrebuje, bi radi z Vašo pomočjo vzpostavili prvi tovrstvni center v Sloveniji. Zaradi narave akcije je le-ta medijsko podprta in delno tudi komercialno usmerjena, tako da se lahko donator oziroma sponzor, ki to želi, tudi trajno propagira npr. na oprtnici za psa. Pošljete lahko tudi SMS DONACIJE s ključno besedo: "PES" na številko 1919 in prispevali boste 1 EUR za nakup in šolanje psov vodičev in psov pomočnikov. Prispevajo lahko uporabniki Mobitela, Simobila, Tušmobila. Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacije so objavljene na naši spletni strani www.slo-canis.net in spletni strani www.reps.si. Hvala vsem!

Andreja Kutin

Mirica in Stojan ter Eli in Kira se vsakič razveselijo snidenja.

Ocena članka:

Za oceno članka kliknite na zvezdico.